Članek o imenih

Interaktivna baza imen in priimkov prebivalcev Slovenije je uporabnikom na
spletni strani na voljo že peto leto in je največkrat obiskana vsebina na
spletnem portalu Statističnega urada RS. Uporabniku omogoča iskanje podatka o
pogostnosti posameznega imena ali priimka po obdobjih rojstev in statističnih
regijah. V pripravljenih tabelah pa so na ogled najpogosteje iskani pregledi.
Tokrat je osvežena s podatki po stanju na dan 31. 12. 2008.

Konec leta 2008 smo imeli prebivalci Slovenije 46.205 različnih imen in 90.294
različnih priimkov. Seznam različnih imen se daljša, saj je v enem letu število
novih imen naraslo za 1.364, v desetih pa za 10.510. Seznam imen prebivalcev
Slovenije se daljša z naraščanjem deleža tujega prebivalstva (3,5 %), ki na
svoje potomce prenaša imena iz svojih izvornih držav, s prevzemanjem imen iz
drugih kulturnih okolij ter s sestavljanjem osebnih imen s kombiniranjem več
imen, kar je modno v zadnjih letih.

Med vsemi številnimi imeni je bilo 39.330 (85 %) tako redkih, da so se pojavila
manjkrat kot petkrat, 31.329 (68 %) pa je bilo med vsemi imeni unikatnih.

23.012 vseh imen je bilo kombiniranih, tj. sestavljenih iz dveh imen. Ker se
sestavljeno ime le redko pojavi večkrat kot enkrat, sta bila s sestavljenim
imeni poimenovana slaba 2 % prebivalcev Slovenije. Taka imena so značilnejša
med generacijami žensk, rojenimi do druge svetovne vojne, in med prebivalci,
rojenimi v zadnjih letih. V preteklosti so začeli sestavljena imena uvajati
zato, da je bilo mogoče razlikovati takrat zelo številne novorojene Marije. V
zadnjih letih pa je bilo sestavljeno ime enakovredno zastopano tudi pri dečkih.
Najpogostejše sestavljeno žensko ime je bilo kombinacija dveh najpogostejših
imen, Ana Marija, najpogostejše sestavljeno moško ime, Žan Luka, pa se je kot
kombinacija pojavilo šele pri dečkih, rojenih po letu 1990.

Po številu uporabljenih črk so današnja ženska imena v povprečju daljša od
moških, v preteklosti pa je bila ta razlika še večja. Zdaj so modna kratka
imena, med prvimi petimi dekliškimi in fantovskimi imeni v zadnjih petih letih
so najpogostejša tri- in štiričrkovna imena. Najdaljše ime je bilo sestavljeno
iz trinajstih črk. To je žensko ime Maksimilijana. Moška različica tega imena,
Maksimilijan, je bilo najdaljše moško ime.

Najpogostejša začetna črka imen je bila črka M (5.586), sledila pa so imena na
črko A (4.911 imen). Najmanj imen se je začelo s črkami, ki niso del slovenske
abecede, in na šumevce.

V zadnjih petih letih se je pogostnost pojavljanja posameznih imen med imeni
prebivalcev Slovenije opazno spremenila.

Imeni Marija in Ana sta sicer ostajali med ženskimi
imeni na prvih dveh mestih po pogostnosti, vendar se je število žensk z imenom
Marija med prebivalkami Slovenije v petih letih zmanjšalo skoraj za 10.000,
število žensk z imenom Ana pa za 2.000. To ime sodi med »zimzelena« imena, saj
nikoli ni izginilo z lestvice stotih najbolj priljubljenih imen. Ime Maja, ki
je bilo v letu 2003 na petem mestu po pogostnosti, se je v letu 2008 povzpelo
na tretje mesto (12.768 žensk). V petih letih se je za 2000 zmanjšalo število
žensk z imenom Jožefa in za prav toliko žensk z imenom Frančiška. Absolutno se
je poleg naštetih imen za približno 1.200 zmanjšalo število žensk z imeni
Terezija, Angela, Ivana in Antonija. Najbolj pa se je povečalo število deklet z
imeni Nika in Sara (za 1.400) ter Lara in Eva (za 1.200).

Med moškimi imeni se je v petih letih najopazneje zmanjšalo število Francev
(skoraj za 5.000), Jožefov (skoraj za 4.000), Antonov (za 3.200), Janezov (za
3.000) ter Ivanov (za 2.500). Za več kot 1.000 se je v petih letih zmanjšalo
število moških z imeni Stanislav, Alojz in Jože. Najbolj pa je naraslo število
dečkov z imenom Luka (za 1.800), nato pa število fantov z imeni Jan in Nejc (za
1.300), Nik in Žan (za 1.100) ter Žiga za 1.000 oseb.

Vrstni red najpogostejših šestih moških imen se v zadnjih petih letih ni
spremenil. Na vrhu so tako ostajala imena Franc (30.546), Janez (25.028), Anton
(21.902), Ivan (21.555), Jožef (20.700) in Andrej (17.567).

Po letu 1990 starši svojim otrokom niso več dajali tudi nekaterih imen, ki
sicer med prebivalstvom Slovenije ne veljajo za najredkejša, saj se pojavijo
celo večkrat kot 200-krat. Taka imena so bila npr. Karol, Vilko, Radoslav,
Radivoj, Rajmund ter Hilda, Leopoldina, Marija Magdalena in Božica. Pač pa so
se po osamosvojitvi prvič pojavila imena Kiara, Adelisa, Nejla, Tanaja in Ronja
ter Tian, Mai, Žan Luka, Nej in Tej, in sicer s pogostnostjo, večjo od 30.

15 imen se v vseh desetletjih redno pojavlja med stotimi najpogostejšimi imeni.
Med temi imeni ne najdemo dveh najpogostejših, ne Marije in ne Franca. Med
imena stalnice se uvršča 9 moških imen in 6 ženskih imen, in sicer Janez,
Andrej, Marko, Tomaž, Martin, Aleksander, Mihael, Matija in Jurij ter Ana,
Barbara, Katarina, Martina, Kristina in Veronika.

Nekatera imena se lahko pojavijo tudi v obliki priimka in obratno. Taka imena
so Franc, Aleš, Klemen, Jan, Rudolf, Urh, Lenart, Vida, Rozina idr. Nazivi, ki
se pogosteje pojavijo kot priimek, hkrati pa so lahko tudi ime, pa so npr.
Zorko, Lazar, Avguštin, Gaber.

Število priimkov v Sloveniji je dvakrat večje od števila imen. Vendar je bilo
od skupaj 90.294 kar 75 % takih, s katerimi se je identificiralo
manj kot 5 prebivalcev Slovenije. Polovica priimkov se je pojavila samo enkrat,
od teh je bila večina sestavljenih.

Samo en priimek se je pojavil večkrat kot desettisočkrat. To je bil priimek
Novak (11.314). Drugi najpogostejši, ki se je še pred enim letom pojavil
večkrat kot desettisočkrat, v letu 2008 pa 9998-krat je bil priimek Horvat.
Tema dvema priimkoma so po pogostnosti sledili še priimki Krajnc, Kovačič in
Zupančič – ti so se pojavili večkrat kot pettisočkrat.

Med otroki, rojenimi v letu 2008, je bilo največ deklic z imenom Lana in spet največ dečkov z imenom Luka.

Po stanju na dan 31.12. 2008 je osvežena tudi baza rojstnih dni.

Največ prebivalcev Slovenije je imelo svoj rojstni
dan 1. januarja, 7.806, najmanj pa zadnji dan v letu (če ne upoštevamo
prestopnega 29. februarja). Sploh pa na zadnje dneve leta slavi rojstni dan
najmanj oseb. Za leta v daljni preteklosti je med temi dnevi znana vzročna
povezava: domnevamo, da so nekateri starši svojega otroka, ki je bil dejansko
rojen v zadnjih dneh decembra, uradno prijavili, kot da je bil rojen 1.
januarja. S tem so namreč otroku omogočili, da je šel pozneje v šolo, predvsem
moški pa so šli leto pozneje služit vojaški rok. To je bilo seveda mogoče
dotlej, dokler je večina žensk rodila doma in dokler prijave rojstva ni
opravila uradna ustanova (porodnišnica).

Prvih 10 datumov, ko je bilo
rojenih največ prebivalcev Slovenije, je 1. januar in sicer v letih od 1947 do
1964.