Z zobmi
si med lsmi
utira pot. GLAVNIK
Iz gline je žgana,
na mizi stoji,
iz nje pa kup žgancev
se vročih kadi. GLINENA SKLEDA
Iz vejic spleteno,
z listki okrašeno,
z mahom postlano,
s perjem zmehčano …
pa s pogledom na zvezdo,
je ptičje _ _ _ _ _ _. GNEZDO
V mrzli zimski dobi
domček zapuščen.
Koga vanj pokliče
spet gozdič zelen. GNEZDO
Skromna neznatna
se skriva v travi.
Po moči pa zraste
čez noč za dve glavi. GOBA
Po tabli hodi sem in tja,
a pisati ne zna. GOBA
V gozdovih senčnih se rodim,
na eni nogi le stojim.
Med listjem ždim ponižno skrit,
s kapuco rjavo sem pokrit. GOBAN
Na eni nožici
stojijo v gozdu ti možici.
Širok klobuk so si na glavo dali,
čeprav so v senci si svoj dom izbrali. GOBE
Znan je kot simbol miru,
s slemena ‘Gru, gru, gru!’ GOLOB
Na hribu ropota in se vrti,
po vrvi vleče več ljudi. GONDOLA
Polno nog ima,
a ni stonoga.
Potem dobi krila,
a ni ptica. GOSENICA / METULJ
Grda golazen –
kmeta bojazen –
ko se prelevi,
pod sonce zleti. GOSENICA / METULJ
Drevo ob drevesu,
kot na plesu.
Ti iglice imaš,
jaz z listki zakrivam stas. GOZD
Tam na gozdni poti
leze prav počasi
črn polž brez hiše.
No, kako se piše? GOZDNI LAZAR
V njem živita kralj in kraljica,
v visokem stolpu pa zlata ptica. GRAD
Po barvi se kar s travo zlije.
Še kraljična ga na postelji odkrije.
Olupijo se naprej stroki,
potem za kuho je pri roki. GRAH
Krožnik z luknjo
kaj boš z njim?
Slišiš?
Glasbo si vrtim. GRAMOFON
Brazde tanke kakor las,
dajejo od sebe glas,
ki ga igla v njih budi,
ko vrte se okrog osi. GRAMOFONSKA PLOŠČA
Sonce ga kuha,
roka ga trga,
noga ga tlači,
usta užijejo. GROZDJE
Jagode so polne soka,
tanka kožica jim poka;
brajda komajda jih nosi,
zobljejo jih črni kosi. GROZDJE
Žlahtnim jagodam od soka
tanka kožica razpoka.
Brajda komajda ga nosi,
zobajo ga črni kosi. GROZDJE
Zelo radi v blato
in lužo skočijo –
pa nog ti nič ne zmočijo. GUMIJASTI ŠKORNJI