Pomladi cveti,
poleti zori,
jeseni zrelo pade
v travo, za ograde. SADJE
Spomladi dišim,
poleti hladim,
jeseni rodim,
pozimi gorim. SADNO DREVJE
Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga ne voliček,
samo navzdol gre, nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg. SANI
Tri očesa, en pogled,
pa zaustavi ves promet. SEMAFOR
Brneče vozilo
je polno stvari,
odpelje te tja,
kjer so druge smeti. SMETARSKI AVTO
Polna iglic,
ježek ni,
še pozimi zeleni. SMREKA
Joj, kako so izbirčne!
Zahtevajo sneg,
dovolj strm breg
in dve spretni nogi,
ki živita v slogi. SMUČI
Brezam pobeli laske,
hišam pričara okraske.
Kot bela odeja
leže na breg …
To je ? ___ ___ ___ ___ SNEG
Sam ne vstane, kadar pade,
hladno, mirno kar leži
in zabava stare, mlade,
s soncem v nič se izgubi. SNEG
Smešen debelušen mož
ptičk ne mara niti rož,
ko zasije sonce vroče,
kar do smrti se razjoče. SNEŽAK
Priplesale so z neba
in popadale na tla.
Vso noč so preprogo tkale,
v belem jutru so zaspale. SNEŽINKE
So zvezdice,
ki ne utripajo.
So zvezdice,
ki z neba se usipajo. SNEŽINKE
Beli listki, beli cvetki
mi v naročje padajo.
Jih lovim – a ne ujamem
sproti se raztapljajo. SNEŽINKE
Mehke drobne čipke
rajajo po gaju,
vendar le pozimi,
stopile bi se v maju. SNEŽINKE
List pri listu, mehka glava,
polževa slaščica prava.
Če jo v skledi ti imaš,
olje, kis in sol dodaš. SOLATA
Najbolj zlat je med zlatniki
in bolj vroč kot ognjeniki,
je vesoljni kralj obzorja,
zemlji greje in vsa morja. SONCE
Potuje prek sveta,
žarečo, zlato grivo ima,
iz zemlje vabi v brst kali,
jutranja zarja je njegova hči. SONCE
Okrogel striček dan in noč potuje,
kar pol sveta naenkrat obdaruje. SONCE
Ponoči neslišno leti,
večerjo ujeti želi. SOVA
Iskra mogočna
švigne v drevo,
strese se zemlja,
strese nebo. STRELA
S strehe in
noska visi,
za rojstni dan
na torti gori.
Kaj je to,
kaj se ti zdi? SVEČKA
Kažipot za pomorščake
sredi morja daje znake. SVETILNIK