Aleš praznuje

Vam je ime Aleš

Uganke na črko K

Jezik preklan,
svitek hladan.                    KAČA

Ta pastirček lahkokril,
krav ne pase, ne kobil,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem.             KAČJI PASTIR

Iz dog narejena,
z obroči spojena,
ni kdo ve kaj lepa,
v njej kisa se repa.            KAD

Nosi grbo,
tudi dve,
varno prek
puščave gre.                         KAMELA

Na glavo jo poveznem,
ker me v ušesa zebe,
poleti je v omari,
ker zanjo ni potrebe.            KAPA

Čeprav pravijo,
da z njim kazati ne smeš,
temu se težko upreš.              KAZALEC

Roka lesena
kakor nobena
pot mi pokaže,
nikdar ne laže.                KAŽIPOT

Skače,
toda žaba ni,
le v Avstraliji
živi.                                    KENGURU

V temni dvorani se zgodba odvija,
ki le na belem platnu živi.
Nanj je pripeta kot čarovnija
z žarkom iz tisoč in ene noči.            KINODVORANA

Čeprav sploh ni riba, ta velikan
si za svoj dom je izbral ocean,
ker takšna mogočna in težka postava
se lažje kot s hojo premika, če plava.  KIT

Po morju plava, riba ni,
od ribic in rastlin živi,
dojenček meri metrov pet,
pod vodo je prišel na svet,
največji živi mesojed,
globine ljubi, sneg in led.             KIT

Okrogli boki in žive strune,
takoj se oglasi,
če se vanjo sune.                  KITARA

Bela ravan
in črni grički, po njih kakor ptički
prstki skakljajo.
glej čudo!
Bela ravan
in vsi črni grički –
igrajo!                                   KLAVIR

Ploščice bele
in črne ima.
Na treh nogah stoji
in nanj umetnik igra.               KLAVIR

Droben škrat zobat,
kralj ključavnic, vrat,
hiško, klet zapre,
tat skoz’ okno gre.                KLJUČ

Če svojim ‘ustom’ ptič
zadnjo črko spremeni,
vsaka vrata, če želi,
si odklene kakor nič.            KLJUČ

Vsi smo doma, nič bati:
drobna žabica pred vrati
hišo čuva nam pred tati.         KLJUČAVNICA
Dobroto, modrost,
hudobo, norost,
kaj vse ne pokriva
v temini pred sabo!
Pogosto pa vljudnost
povzdigne nad glavo.
Ta zvita res ni
za bistre ljudi.                  KLOBUK

Vrh glave rad čepim
in za vljudnost poskrbim.           KLOBUK

Trgatev oznanja,
vrabce odganja.                KLOPOTEC

V jablani je čuden ptič,
nikdar gnezda si ne znaša,
ne skaklja, ne poje nič,
vendar čisto se oglaša.          KLOPOTEC

Glej ga klepača:
na vrhu oreha
kozolce prevrača.            KLOPOTEC

Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Zato pa tam stran za stranjo
gnezdijo črke, zložene v vrstice.             KNJIGA

Bela njiva – pa ni ajda,
črno seme – pa ni mak;
kdor ti seme rad prebira,
bo morda še učenjak.                  KNJIGA

Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost.                   KNJIGA

Ona ti je zvest tovariš,
v njej nikdar se ne prevariš,
že ko prvič v šolo greš,
pozabiti je ne smeš.             KNJIGA

Majhne, tanke in debele,
žalostne so in vesele,
na policah tiho ždijo
in skrivnostno se držijo.
Ko pa vzameš jih v roke,
vse skrivnosti ožive.                KNJIGE

Črke jem,
čeprav kaj je črka, ne vem;
v knjigah noč in dan tičim
in vendar se iz njih ne učim.        KNJIŽNI MOLJ

Ko skočiš v travico za njo,
za dolgo zgrabiš jo nogo.
Krpan drugačno je imel
na ramo si jo je zadel.            KOBILICA

Če putki strešico odbiješ,
Po dvorišču
vedno zrnje išče.
Njeno dete je pa pišče.          KOKOŠ

List na steni,
ti govori,
da hitro preživljaš
mesece, tedne in dni.        KOLEDAR

Kot prismodeš se vrti,
ko po svet kam hiti.               KOLO

V naših rokah ravnotežje lovi
in tudi poganja ga par naših nog.
Če pa na žeblju dušo spusti,
mora hoditi peš naokrog.        KOLO

Mlin ima, dasi vode ni,
hitro se mu kolo vrti,
pšenice ne melje in ne ječmena,
oblačila nam daje prtena.             KOLOVRAT
                                         
Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni, ne zloben,
a pije nam kri.                         KOMAR


Zum-zum ropar prileti,
sune želo v žilo,
kri srka, vročo kapljo spije,
zuuum! leti naprej v norčije.    KOMAR

Majhen je,
brenči in povsem
nenevaren se nam zdi,
toda, ko piči – joj, kako bili!     KOMAR

Suličar tenko pojoč,
pleše vso poletno noč;
ko mesec čez nebo drsi,
napije tople se krvi.                KOMAR

Pobalin se pripodi,
da izpije lačen kri,
plane neate žvižgajoč,
sit jo spet odkuri v noč.         KOMAR

Nima oči, a vendar te vodi,
čeprav drhti, v pomoč ti je,
mornar.                                  KOMPAS

V sedlo se mu zavihtiš
in za uzdo ga držiš;
v galopu en dva tri,
zdirja, da se kar kadi.         KONJ

Črn se imenuje vranec,
najlepši je naš lipicanec.           KONJ

Kopita nosi, ni čevljar,
sedlo ima, ni sedlar.                KONJ

Kdo s šestimi nogami
vendar le po štirih gre?           KONJ

Dve glavi, dvoje rok
ima žival, šestero nog;
a le po štirih hodi in teče.
Kako se tej živali reče?        KONJ

Bela, votla damica
v kopalnici svoj dom ima.
Vanjo se usedeš,
te z vodo oblije,
da dobro te umije.              KOPALNA KAD

Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pesem.      KOPRIVA

Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav.          KORENČEK

Čeravno jo spoštujemo,
prav grdo z njo postopamo,
lase ji vse porujemo,
obleke jo oropamo,
nato jo brez pomislice
obesimo na vislice.         KORUZA

V grmu sedi
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gozdu vali.            KOS

Prelep krasi me črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas.       KOS

Po ostrem kljunu jih dobi,
pa položi vse, kar dobi.            KOSA

Preko loke, preko hriba
se jeklena pase riba.               KOSA

Ježek zeleni,
pika te v dlan,
rjavi možiček,
pokuka na plan.               KOSTANJ

V ježici na drevesu
je nedosegljiv očesu.
Ko jesen ga z veje sklati,
ga hitim čim več nabrati.    KOSTANJ




Sredi polja jasen grad,
samo okna, nič ni vrat;
bogatimi pridejo,
okna z zlatom zazidajo.        KOZOLEC

Poleti smo revčki,
brez glasu smo pevčki;
čez zimo, čez zimo
na konjih sedimo,
pojemo, zvonimo.                 KRAGULJČKI

Štirje stebri,
debel sod,
štirje mlečni
vrelci spod.                            KRAVA

Trata črna,
ovčica bela.
piše, riše
v šoli dela.                  KREDA V poletni noči
prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi.             KRESNIČKA

Leti čez polje, iskra mala,
ne boj se, nič ne bo zažgala.     KRESNIČKA

Sama sebi lučko nosi,
drobno, plaho se iskri:
‘Dajte mi poletja!’ prosi,
‘saj v jeseni več me ni!’           KRESNICA

Čisto majhna je živalca,
komaj za stotinko palca,
vidiš jo samo poleti,
v tihi noči z lučko svet.         KRESNIČKA

Zvezde zlate
lete čez trate.                     KRESNIČKA

Drobcena biba
se v noči potepa,
z majhno svetilko
sem in tja leta.                       KRESNIČKA

Ocvrte trebuščke
z marmelado
hrusta za pusta
staro in mlado.                      KROF

Pri vodi se skriva,
skoraj vedno počiva.
če kdo ga vznemiri,
strašne zobe
na njem pomeri.                   KROKODIL

Kateri hočejo moja jabolka jesti,
ni treba nikoli jim mene otresti,
le deblo poderi,
pod mano poberi.           KROMPIR

Veliko imam oči,
pa vendar sem slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep.           KROMPIR

Čuden sad ima oči,
kmet na kose ga nareže
in jih v zemljo položi.
Na jesen mu to zaleže,
ker iz njih spet sad dobi.      KROMPIR

Če imeli bi motorje,
nas vozili bi v vesolje.
Zdaj letijo le na tla,
kadar jesti kdo ne zna.            KROŽNIKI

Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez.         KRT

V črni zemlji dan za dnem,
rije varno skrit očem.
Če pokuka kje na plan,
s kupčkom zemlje je izdan.      KRT

Črn samotar brljav
dela kupčke sredi trav.
Z rovačo prednjih nog
koplje kakor geolog.             KRT

Poznam rudarja –
gore ustvarja.                       KRT

Kopač,
vrtač,
skrit črnuh,prekucuh.                     KRT

Čevlje skrtači,
zobe in obleko,
še madež, če tači
polula prevleko.           KRTAČA

Na poljih zeleno,
v kaščah rumeno,
v peči spečeno,
na mizo zloženo.                   KRUH

Nimam glave, nimam repa,
v sebi nimam nič kosti,
koža moja gladka, lepa,
polna znotraj je krvi.            KRVAVICA

Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakukala, pomlad prinesla.     KUKAVICA

Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku!
Poje ________.                  KUKAVICA

Ku-ku! Ku-ku!
Pomlad je, spet sem tu!
Jajček ti izmaknem,
svojega podtaknem.             KUKAVICA