Jezik preklan,
svitek hladan. KAČA
Ta pastirček lahkokril,
krav ne pase, ne kobil,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem. KAČJI PASTIR
Iz dog narejena,
z obroči spojena,
ni kdo ve kaj lepa,
v njej kisa se repa. KAD
Nosi grbo,
tudi dve,
varno prek
puščave gre. KAMELA
Na glavo jo poveznem,
ker me v ušesa zebe,
poleti je v omari,
ker zanjo ni potrebe. KAPA
Čeprav pravijo,
da z njim kazati ne smeš,
temu se težko upreš. KAZALEC
Roka lesena
kakor nobena
pot mi pokaže,
nikdar ne laže. KAŽIPOT
Skače,
toda žaba ni,
le v Avstraliji
živi. KENGURU
V temni dvorani se zgodba odvija,
ki le na belem platnu živi.
Nanj je pripeta kot čarovnija
z žarkom iz tisoč in ene noči. KINODVORANA
Čeprav sploh ni riba, ta velikan
si za svoj dom je izbral ocean,
ker takšna mogočna in težka postava
se lažje kot s hojo premika, če plava. KIT
Po morju plava, riba ni,
od ribic in rastlin živi,
dojenček meri metrov pet,
pod vodo je prišel na svet,
največji živi mesojed,
globine ljubi, sneg in led. KIT
Okrogli boki in žive strune,
takoj se oglasi,
če se vanjo sune. KITARA
Bela ravan
in črni grički, po njih kakor ptički
prstki skakljajo.
glej čudo!
Bela ravan
in vsi črni grički –
igrajo! KLAVIR
Ploščice bele
in črne ima.
Na treh nogah stoji
in nanj umetnik igra. KLAVIR
Droben škrat zobat,
kralj ključavnic, vrat,
hiško, klet zapre,
tat skoz’ okno gre. KLJUČ
Če svojim ‘ustom’ ptič
zadnjo črko spremeni,
vsaka vrata, če želi,
si odklene kakor nič. KLJUČ
Vsi smo doma, nič bati:
drobna žabica pred vrati
hišo čuva nam pred tati. KLJUČAVNICA
Dobroto, modrost,
hudobo, norost,
kaj vse ne pokriva
v temini pred sabo!
Pogosto pa vljudnost
povzdigne nad glavo.
Ta zvita res ni
za bistre ljudi. KLOBUK
Vrh glave rad čepim
in za vljudnost poskrbim. KLOBUK
Trgatev oznanja,
vrabce odganja. KLOPOTEC
V jablani je čuden ptič,
nikdar gnezda si ne znaša,
ne skaklja, ne poje nič,
vendar čisto se oglaša. KLOPOTEC
Glej ga klepača:
na vrhu oreha
kozolce prevrača. KLOPOTEC
Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Zato pa tam stran za stranjo
gnezdijo črke, zložene v vrstice. KNJIGA
Bela njiva – pa ni ajda,
črno seme – pa ni mak;
kdor ti seme rad prebira,
bo morda še učenjak. KNJIGA
Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost. KNJIGA
Ona ti je zvest tovariš,
v njej nikdar se ne prevariš,
že ko prvič v šolo greš,
pozabiti je ne smeš. KNJIGA
Majhne, tanke in debele,
žalostne so in vesele,
na policah tiho ždijo
in skrivnostno se držijo.
Ko pa vzameš jih v roke,
vse skrivnosti ožive. KNJIGE
Črke jem,
čeprav kaj je črka, ne vem;
v knjigah noč in dan tičim
in vendar se iz njih ne učim. KNJIŽNI MOLJ
Ko skočiš v travico za njo,
za dolgo zgrabiš jo nogo.
Krpan drugačno je imel
na ramo si jo je zadel. KOBILICA
Če putki strešico odbiješ,
Po dvorišču
vedno zrnje išče.
Njeno dete je pa pišče. KOKOŠ
List na steni,
ti govori,
da hitro preživljaš
mesece, tedne in dni. KOLEDAR
Kot prismodeš se vrti,
ko po svet kam hiti. KOLO
V naših rokah ravnotežje lovi
in tudi poganja ga par naših nog.
Če pa na žeblju dušo spusti,
mora hoditi peš naokrog. KOLO
Mlin ima, dasi vode ni,
hitro se mu kolo vrti,
pšenice ne melje in ne ječmena,
oblačila nam daje prtena. KOLOVRAT
Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni, ne zloben,
a pije nam kri. KOMAR
Zum-zum ropar prileti,
sune želo v žilo,
kri srka, vročo kapljo spije,
zuuum! leti naprej v norčije. KOMAR
Majhen je,
brenči in povsem
nenevaren se nam zdi,
toda, ko piči – joj, kako bili! KOMAR
Suličar tenko pojoč,
pleše vso poletno noč;
ko mesec čez nebo drsi,
napije tople se krvi. KOMAR
Pobalin se pripodi,
da izpije lačen kri,
plane neate žvižgajoč,
sit jo spet odkuri v noč. KOMAR
Nima oči, a vendar te vodi,
čeprav drhti, v pomoč ti je,
mornar. KOMPAS
V sedlo se mu zavihtiš
in za uzdo ga držiš;
v galopu en dva tri,
zdirja, da se kar kadi. KONJ
Črn se imenuje vranec,
najlepši je naš lipicanec. KONJ
Kopita nosi, ni čevljar,
sedlo ima, ni sedlar. KONJ
Kdo s šestimi nogami
vendar le po štirih gre? KONJ
Dve glavi, dvoje rok
ima žival, šestero nog;
a le po štirih hodi in teče.
Kako se tej živali reče? KONJ
Bela, votla damica
v kopalnici svoj dom ima.
Vanjo se usedeš,
te z vodo oblije,
da dobro te umije. KOPALNA KAD
Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pesem. KOPRIVA
Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav. KORENČEK
Čeravno jo spoštujemo,
prav grdo z njo postopamo,
lase ji vse porujemo,
obleke jo oropamo,
nato jo brez pomislice
obesimo na vislice. KORUZA
V grmu sedi
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gozdu vali. KOS
Prelep krasi me črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas. KOS
Po ostrem kljunu jih dobi,
pa položi vse, kar dobi. KOSA
Preko loke, preko hriba
se jeklena pase riba. KOSA
Ježek zeleni,
pika te v dlan,
rjavi možiček,
pokuka na plan. KOSTANJ
V ježici na drevesu
je nedosegljiv očesu.
Ko jesen ga z veje sklati,
ga hitim čim več nabrati. KOSTANJ
Sredi polja jasen grad,
samo okna, nič ni vrat;
bogatimi pridejo,
okna z zlatom zazidajo. KOZOLEC
Poleti smo revčki,
brez glasu smo pevčki;
čez zimo, čez zimo
na konjih sedimo,
pojemo, zvonimo. KRAGULJČKI
Štirje stebri,
debel sod,
štirje mlečni
vrelci spod. KRAVA
Trata črna,
ovčica bela.
piše, riše
v šoli dela. KREDA V poletni noči
prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi. KRESNIČKA
Leti čez polje, iskra mala,
ne boj se, nič ne bo zažgala. KRESNIČKA
Sama sebi lučko nosi,
drobno, plaho se iskri:
‘Dajte mi poletja!’ prosi,
‘saj v jeseni več me ni!’ KRESNICA
Čisto majhna je živalca,
komaj za stotinko palca,
vidiš jo samo poleti,
v tihi noči z lučko svet. KRESNIČKA
Zvezde zlate
lete čez trate. KRESNIČKA
Drobcena biba
se v noči potepa,
z majhno svetilko
sem in tja leta. KRESNIČKA
Ocvrte trebuščke
z marmelado
hrusta za pusta
staro in mlado. KROF
Pri vodi se skriva,
skoraj vedno počiva.
če kdo ga vznemiri,
strašne zobe
na njem pomeri. KROKODIL
Kateri hočejo moja jabolka jesti,
ni treba nikoli jim mene otresti,
le deblo poderi,
pod mano poberi. KROMPIR
Veliko imam oči,
pa vendar sem slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep. KROMPIR
Čuden sad ima oči,
kmet na kose ga nareže
in jih v zemljo položi.
Na jesen mu to zaleže,
ker iz njih spet sad dobi. KROMPIR
Če imeli bi motorje,
nas vozili bi v vesolje.
Zdaj letijo le na tla,
kadar jesti kdo ne zna. KROŽNIKI
Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez. KRT
V črni zemlji dan za dnem,
rije varno skrit očem.
Če pokuka kje na plan,
s kupčkom zemlje je izdan. KRT
Črn samotar brljav
dela kupčke sredi trav.
Z rovačo prednjih nog
koplje kakor geolog. KRT
Poznam rudarja –
gore ustvarja. KRT
Kopač,
vrtač,
skrit črnuh,prekucuh. KRT
Čevlje skrtači,
zobe in obleko,
še madež, če tači
polula prevleko. KRTAČA
Na poljih zeleno,
v kaščah rumeno,
v peči spečeno,
na mizo zloženo. KRUH
Nimam glave, nimam repa,
v sebi nimam nič kosti,
koža moja gladka, lepa,
polna znotraj je krvi. KRVAVICA
Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakukala, pomlad prinesla. KUKAVICA
Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku!
Poje ________. KUKAVICA
Ku-ku! Ku-ku!
Pomlad je, spet sem tu!
Jajček ti izmaknem,
svojega podtaknem. KUKAVICA