Po sinji vodi plove mesto,
kot bel labod se guga, maje,
globoko orje slano cesto,
obišče vse najlepše kraje. LADJA
Po škarjastem repu
jo vsak prepozna.
Tam v kotu hleva
svoj domek ima. LASTOVICA
Majhen je ta domek,
iz blata narejen,
trdno je sezidan,
pozimi zapuščen. LASTOVIČJE GNEZDO
Na okna mraz leden jih riše,
a topel jih jih spet izbriše. LEDENE ROŽE
Črni ptič – krokar ni,
visoko pod nebo leti,
nič ne je, le pije, pije,
se v mestih večjih odpočije. LETALO
Delavci so me zgradili
iz lesa in kovine.
Kdor na mojem hrbtu jezdi,
gleda svet z višine. LETALO
Motovilo motovili,
rogovilo rogovili,
po sinjini, po jasnini
in drvi ti kakor škrat,
ta največji ptičji brat. LETALO
Obešen na stropu visi,
šele ponoči oživi. LESTENEC
Luknja pri luknji,
vmes ozke poti,
na vsaki si višje,
če strah te ni. LESTEV
Visoka je
in kline ima,
na njo naj ne pleza,
kdor vrtoglavico ima. LESTEV
Lepe grive in glave,
pravijo nam kralj puščave,
sleherna trepeče zver,
kadar gre na lov zvečer. LEV
Spodaj je ozek,
zgoraj širok,
skozenj pa teče
majhen potok. LIJ
Poznate tatico:
po snegu prikrade se
v kurjo vasico,
sledove za sabo zabriše
s košato metlico. LISICA
Tatica zvitorepka,
ko pride v kokošnjak,
je škoda krepka. LISICA
Zlat kožušček,
bel trebušček,
rep košat,
kurji tat. LISICA
Urnih nog sem bistra, zvita,
putk sem lačna, nikdar sita,
plašček moj rjavo-rdeči
lovcem je zelo povšeči. LISICA
To pa že ni več uganka!
Vsem je znana ta pretkanka;
grde njene so navade,
nič ne prosi, samo krade.
Ko gre petelinček spat,
ga zagrabi kar za vrat. LISICA
Hipa s kolesci, znotraj gori,
zgoraj se vrti, spodaj vrti,
črn mož brklja, pa se nič ne opeče,
znotraj zapuha, pa čvrsto povleče. LOKOMOTIVA
Na nebu domuje
in zvezdam kraljuje. LUNA