Ima mehko dlačico,
brkat je, repat
in hodi po hiši kot tat. MAČEK
Predica prejo predla
kot priden mlad deklič;
ko prejo je napredla,
bilo ni preje nič. MAČKA
Ponoči ne spi,
ker miške lovi,
čez dan pa dremucka
vse tja do noči. MAČKA
Predica naša k peči sede,
vse dneve in večere prede,
a ko bi radi platno stkali,
ne vemo kaj bi tkalcu dali. MAČKA
V kotu prede in sedi,
a vendar to predica ni. MAČKA
Kdo pa je ta, kdo pa je ta,
ki prede brez prediva?
In vsako jutro brez vode
na pragu se umiva. MAČKA
Odkar živi v naši hiši,
na podstrešju ni več miši. MAČKA
Sredi polja zal fantič
z vetrom se igra,
toda joj, če mu grdun
kapo razcefra. MAK
Hišica okrogla,
izbic sto ima,
vsaka zrnja mnogo
dobrega nam da. MAK
V ledeni dobi je živel,
ogromne okle je imel;
pohiti, stopi brž v muzej,
orjaka tamkaj se naglej. MAMUT
Na obzorju nariše se pisana cesta,
vzpenja se kvišku,
nad hribe in mesta. MAVRICA
Jagode rad je
in med mu je najbolj tečna jed.
V kožuh svoj oblečen rjavi
ves dan skriva se v goščavi. MEDVED
Spomladi se zbudi,
votlino zapusti,
hlača in jezen brunda:
‘Pretopla mi je bunda!’ MEDVED
Tiho v nočni mir
stopa bled pastir,
sredi črne trate
pase ovčke zlate. MESEC
Pri nas imamo deklico,
ki vsak dan vsi hišo obleta,
potem pa se za duri usede. METLA
Šviga švaga,
čez dva praga. METLA
Znanka vrla vsake hiše
brska in brklja in briše,
ko pa več ne zmore čišče,
sama pojde na smetišče. METLA
V podzemlje velikih mest zakopan
lahko le po črnih rovih potuje.
A vendar iz sebe na beli dan
na vsaki postaji množice bljuje. METRO
Ko je majhen, je buba.
Ko odraste, leti.
Na rožah poseda,
poleti živi. METULJ
Od cveta do cveta me žene,
kadar je sončen dan.
Kdo je srečnejši od mene,
ko jadram preko poljan. METULJ
Pisana krila,
kot dih mehak,
od cveta do cveta
leta junak. METULJ
Vem, da ga poznaš:
srka iz vseh čaš,
ziblje se ves dan,
a vendar ni pijan. METULJ
V zraku plapolajo krila,
takih nima niti vila,
kot bi jih slikar oslikal
in svileni veter zlikal. METULJ
Za hip
je na rožo pripet:
posrka dišeči med
in gre naprej,
v brezmejni svet –
leteči cvet. METULJ
Najmanjši,
med petimi brati
najtanjši. MEZINEC
Iz luknjice pogleda:
Le kaj tako diši?
Bi rada šla po sirček,
pa mačke se boji. MIŠKA
S police na polico,
iz vreče na stolico,
v lonec, na štruco,
samo ne pred muco. MIŠKA
Drobna, siva,
tenko cvilim,
sovam, mačkam,
se ne smilim. MIŠKA
Majhne, sive, igrive,
nagajive in za
muco zanimive. MIŠKE
V temino se skrije,
se v plašček zavije,
če v hiši je preveč domač,
ostal bo Matjažek brez hlač. MOLJ
Modro in mirno
neskončno se zdi,
s plimo, oseko
raste, kopni. MORJE
Striček bodiček
po hruške ne hodi,
kaj bi mu sadje,
če biva v vodi. MORSKI JEŽEK
Ves je pasji,
nič ne laja,
v morski vasi
vsem nagaja. MORSKI PES
Je krvoločen kar se da,
če ujame te, te pokonča,
a dasi pes žival je ta,
nič lagati ne zna. MORSKI PES
Zvezda sem,
a ne žarim,
tiho morsko
dno krasim. MORSKA ZVEZDA
Nikoli ne orje ne njiv ne polja,
ampak le mehko gladino voda.
Kdor še ni videl tega orača,
naj ve, da brez pluga brazde obrača. MOTORNI ČOLN
Kdo voha in išče
in nosi v mravljišče? MRAVLJE
Iz smrečja, igel dom imajo,
nič iger – delo le poznajo,
na tisoče jih v gnezdu gomazi,
za molzne kravice imajo – uši. MRAVLJE
Pod iglato goro,
vem za črno vojsko. MRAVLJIŠČE
Po rodu nisem imenitna,
tečna, majhna sem in sitna,
sovražiš me, preganjaš,
a težko si mi kos,
predrzna sem tako,
da sedem ti na nos. MUHA
Veselo poje ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov. MURN
Črno je oblekel suknjo
muzikant pred svojo luknjo.
S kljunčkom ne, le s krili poje,
v soncu svira jo po svoje. MURN
V senci stoji
pa sončnik drži,
sonček pisani,
rdeče-belo porisani. MUŠNICA