Drobne nitke spleta,
tanko mrežo tke,
nanjo pride muha,
on jo pa poje. PAJEK
Osem nog, osem oči,
v tanki mreži v kotu ždi;
ob ugrizu strup spusti;
muha mu več ne zbeži. PAJEK
Njegova lovišča
so mestne poti,
kdo ujame se v mrežo,
še kazen dobi. PAJEK
Pajek je, a ne lovi muh
v svoje mreže –
za zajtrk si raje
z avtomobilom postreže. PAJEK
Šotore si razpenja vsepovsod,
čeprav si v hiši je zgovoril kot. PAJEK
Ni čevljar in ni krojač,
pa ti pridno vleče niti;
da se ujame v nit kolač,
čaka v kotu tih in skrit. PAJEK
Resda hodil ni v tovarno:
v kotih, kjer je najbolj varno,
tke in prede tanke mreže,
z njimi zid in cvet prepreže. PAJEK
Ko nezrel je, je zelen,
s soncem vsak dan bolj rumen.
Kadar polno dozori,
rdeč je, pa nič jezen ni. PARADIŽNIK
Krono nosim,
v svili hodim,
v svetli kočiji
peš korakam. PAV
Ptica je in rada
izkazuje lepotijo,
včasih po dvorišču
vozi kočijo. PAV
Krojač, bevskač
hlače pomeri
tistemu le,
ki se mu zameri. PES
Kdo bevska in laja
in muci nagaja? PES
Še kosti bi dal,
če smel bi na lov!
Pa je priklenjen,
ubogi hov hov. PES
Kdo miške pušča v miru,
mačke pa podi,
za torto se ne meni,
pač pa za kosti? PES
Prezgodaj ptica se oglasi,
posebno še v poletnem časi;
kričavi njen kirikiki,
iz toplih postelj nas podi. PETELIN
Velik gizdalin,
a premalo fin:
za sprehajališče
rad ima – smetišče! PETELIN
Lepega jutra znanilka,
živa je kmečka budilka. PETELIN
Plašček rdeč,
pike so črne,
s prstka zletela je:
kdaj se spet vrne? PIKAPOLONICA
To pa težka ni uganka,
saj je tvoja stara znanka:
v rdečem krilcu gospodična
sedem pik, da je bolj lična.
Kadar pa zleti v nebo,
gledaš žalostno za njo. PIKAPOLONICA
Oblečen v črn frak
in srajčko snežno belo
gre kot visok gospod
čez zmrznjeno deželo. PINGVIN
Čisto enako se reče
temu kar dedek kadi,
ali pa temu, kjer voda priteče,
ko si jo kdo zaželi. PIPA
Ta siva glodalka,
plavalka, plezalka
za dom si poišče
kanal in smetišče. PODGANA
Kožušček siv in rep košat,
po drevju skače akrobat. POLH
Živahna, skakljava družina
po bukovju pleza in kiha.
Ob žiru je spet pojedina,
pred lovci jo v duplino popiha. POLH
Možak v modrem ga drži,
hitrost izmeriti želi. POLICIST Z RADARJEM
Četudi potuje,
je vedno doma,
za sabo sled pušča,
rožičke ima. POLŽ
Glej možička,
dva rožička,
hišica odprta,
ko po svetu
se odpravi,
na hrbet
si jo oprta. POLŽ
V lazi-hiški slinček sedi,
dimnika na strehi ni,
na drseči nogi bosi
sled srebrno v vrtu trosi. POLŽ
Vedno je povsod doma,
s hišo se šopiri;
nima nog, roge ima,
včasih dva, včasih štiri. POLŽ
Kar tako ni ta možiček:
hišo nese vam čez griček,
nese hišo po dolini,
od napora vse oslini,
ko se utrudi in počije,
hišica ga vase skrije. POLŽ
Poznam moža,
ki hiše ne pusti doma. POLŽ
Zvita potička,
iz nje molita,
dva mehka rožička. POLŽ
Poznate moža,
je močan za dva,
s svojo hišo s seboj
prenašati zna. POLŽ
Z eno bo nogo krenil na pot,
čeprav je počasen, pride povsod. POLŽ
Stalila sneg
v potoke žuboreče,
posula s cvetjem
travnike je speče. POMLAD
Barka odpravlja se na pot
v daljne kraje, v daljna mesta,
da pripelje od ondot
v domovino srca zvesta. POTNIŠKA LADJA
Z rokami maha,
piska in se jezi,
sredi križišča stoji,
pa nihče ga ne spodi. PROMETNI POLICAJ
Ob cesti stojijo, molče govorijo:
‘Nevarna je pot,’
nam povedat želijo. PROMETNI ZNAKI
Na železni nogi stojijo
in imajo pločevinaste obraze.
Šoferjem molče delijo
prometne ukaze. PROMETNI ZNAKI
Na strehi se vozi,
kra trdno stoji,
ko gremo na pot,
nam prtljago drži. PRTLJAŽNIK
Noge v blatu,
glava v zlatu. PŠENICA
Brez kovčkov prek sveta,
skrit kompas jih pelja,
z aprilom znova pridejo,
na žicah se snidejo. PTICE SELIVKE
Čivka, ščebeta,
je okras sveta,
kadar ne leta,
najraje sedi na veji. PTIČ
Nima dimnika in vrat,
pa vseeno vanjo rad
prileti prezebel ptiček,
da nahrani ga fantiček. PTIČJA HIŠICA
Čudne reči se godijo:
rdečenosi kočijaž,
ki gotovo ga poznaš,
brez konjiča
in brez biča,
brez koles,
a prav zares,
vozi nam kočijo. PURAN